Citroën C-Crosser in Peugeot 4007

Zgodba je jasna. Pred dvema letoma so se šefi koncernov Mitsubishi Motors in PSA Peugeot Citroën dogovorili, da bodo v japonski tovarni Mizušimi, kjer so se že temeljito pripravljali na proizvodnjo novega Mitsubishijevega Outlanderja (veliki test v letošnji 7. številki AM) izdelovali tudi prvega Peugeotovega in Citroënovega SUV-a. Razlogi za takšno ‘Cash and Carry’ odločitev, kot jih sedaj navajajo v PSA-ju, so prihranek pri razvojnih stroških.

Izdelava SUV-a seveda stane veliko denarja. Še več bi ga morali pri PSA-ju vložiti v razvoj tehnologije, saj Francozi ne slovijo ravno po izdelavi dobrih štirikolesnih pogonov. Drugače je pri Mitsubishiju. Francozom je tudi že tekla voda v grlo, saj so tekmeci svoje SUV-e že imeli ali pa so jih predstavljali, rastočega trg pa pri PSA-ju niso izkoristili.

Potrebne so bile hitre spremembe, zato ne čudi, da so 4007 in C-Crosserja predstavili le 22 mesecev po tem, ko sta si PSA in Mitsubishi dokončno segla v dlan. Rezultat tega hitrega razvoja je viden. In ne bo všeč zapriseženim častilcem Citroënove drznosti (predvsem pri inovacijah) in oboževalcem Peugeotovega sloga.

Začnimo pri zunanji podobi. Na zadku. Ta je zelo zelo podoben Outlanderjevemu, le da je pri Peugeotu 4007 med lučema (enakih mer, a drugačne optike) široka letvica iz brušenega aluminija. Pri C-Crosserju so zadnje luči spremenjene (mere so enake! ), drugačnost pa je omejena na letvico, ki povezuje oba konca prtljažnih vrat. Z boka izsto­pajo drugačna platišča, prednji del pa je pri obeh francoskih SUV-ih povsem spremenjen. Pri obeh so opazne oblikovalske poteze, ki so bile videne že pri drugih hišnih modelih, s tem da hoče Peugeot delovati drzneje (reže za zrak so res impresivne), C-Crosser pa stavi na umirjenih linij željne kupce. Z lučmi v obliki bumeranga!

Če je zunanjost, predvsem prednji del, še sprejemljiva kot nova, je v notranjosti povsem drugačna zgodba. Pravzaprav kar šok za vse, ki so navajeni 207, 307(/8), 407, C4 (Picasso) . . Nič francoskega, ni digitalnih merilnikov, v mehkobo odete armaturne plošče, (super)mehkih sedežev, ki bi jih postavil v domačno sobo . . Vse je, hm, tako japonsko. Tistih 22 mesecev je bilo očitno premalo. Ali pa je v pogodbi kakšen odstavek na temo precej podobnih notranjosti?

Kakorkoli, če se boste iz Mitsubishijevega Outlanderja presedli v Peugeota 4007 in C-Crosserja, ne boste opazili večjih razlik. Merilniki v ‘moto’ slogu so enaki, prestavna ročica (Peugeot in Citroën ‘slovita’ po manj natančnih menjalnikih, zato je ta sprememba več kot dobrodošla) tudi, tako kot predali, odlagalni prostor(čk)i, ki jih je kar 22, nekoliko neroden potovalni računalnik, le po višini nastavljiv volanski obroč, posut z gumbi, vrtljivi gumbi (napol samodejne) klimatske naprave, plastična sestava armaturne plošče . .

Sprememb je znotraj res malo, le značke so druge in malenkost drugačno je oblazinjenje. Da ne bodo komolci ožuljeni . . Notranjost je, če gledamo z vidika kupcev PSA-jevih štirikolesnikov, kar se hišne pripadnosti tiče, razočaranje. A le z vidika pripadnosti, sicer notranjost pusti dober vtis.

Enaka je tudi prostornost potniške kabine. Tudi Peugeot 4007 in Citroën C-Crosser imata v prtljažniku še dva zasilna sedeža, ki se ju postavi v treh potezah in sta po velikosti primerna le za majhna otroka ali največje odrasle sovražnike. Enako je tudi (električno) zlaganje sedežev druge, vzdolžno pomične sedežne vrste, tako kot tudi dvodelno odpiranje vrat (ob podrtih zadnjih dveh sedežih 441- ali 510-litrskega) prtljažnika. Spodnja stranica, ki podrta postreže z ravnim podaljškom dna prtljažnika, lahko sprejme tudi do 200 kilogramov tovora in zniža nakladalno višino na 640 milimetrov, samo odpiranje zgornjega dela pa olajša zlaganje drobnarij v prtljažnik na ozkih parkiriščih.

Glavna in trenutno skoraj edina razlika med Peugeotom 4007 in Citroënom C-Crosserjem v primerjavi z japonskim bratrancem je motor. Pod motornim pokrovom Francozov boste zaman iskali Volkswagnov dvolitrski TDI, ki se v Outlanderju (in Grandisu) imenuje D-ID in ima tehniko neposrednega vbrizga po sistemu črpalka-šoba. 4007 in C-Crosser stavita na moč predelanega (bolj kompaktnih mer, z ‘le’ enim turbopuhalom s spremenjeno kompresijo) hišnega 2, 2-litrskega HDi-ja s filtrom sajastih delcev, ki že nekaj mesecev (v spremenjeni konfiguraciji) poganja nekaj hišnih modelov (C5, C6, 407, 607) in stavi na sistem neposred­nega vbrizga po skupnem vodu.

Za motor smo že ugotovili, da je odličen, testne vožnje Peugeota 4007 in Citroëna C-Crosser po francoskih cestah pa so potrdile pričakovanja. Outlanderjev 2.0 DI-D je v spodnjem območju vrtljajev šibak, potem pa požene, kot bi hotel nadoknaditi zamujeno, 156-’konjski’ HDi pa je uglajen, kultiviran, z močjo zadostno obdarjen. Kot ustvarjen za takšna SUV-a. 250 Nm navora je na voljo že pri 1250/min, pri 1500/min že 300, največ, 380 Nm pa pri 2.000/min.

Moč se na podlago prenaša prek šestopenjskega ročnega menjalnika (na samodejnega bo treba počakati še kar nekaj časa). V osnovi sta, enako kot Outlander, 4007 in C-Crosser gnana na prednji kolesni par (vrtljivi izbirni gumb na sredinskem grebenu ima tri možnosti: 2WD, 4WD in Lock), pri vključenem štirikolesnem pogonu pa elektronika, ko zazna potrebo, prenese navor prek viskozne sklopke še na zadnji kolesni par. Po potrebi lahko voznik vključi še zaporo sredinskega diferenciala, čeprav takšna SUV-a, enako kot drugi mehki terenci, nista namenjena pretiranim vragolijam zunaj utrjenih poti.

Z dovolj močnim motorjem, natančnim krmilnim mehanizmom (še ena Mitsubishijeva dediščina, ki jo bodo veseli kritiki francoskih volanov s premalo povratnimi informacijami) in dobrim podvozjem sta Citroën in Peugeot na cesti (in makadamu) bolje vodljiva kot kar nekaj neposrednih tekmecev.

Mitja Reven, foto: Tovarni, Mitja Reven

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem