Lexus CT 200h

Toyotin Prius je pojem hibridnega avtomobila. Svojim kupcem je te vrste izdelkov za cestno vožnjo doslej ponujala tudi Toyotina prestižna znamka Lexus. Zdaj se bodo tudi Japonci šli 'downsizing'. Z manjšim hibridnim avtomobilom velikosti Audija A3 ali BMW 1 bodo poskušali pridobiti nove kupce. Čas je kar pravi, saj se zdaj k manjšim avtom usmerjajo številni trgi, celo ameriški. A je CT 200h narejen predvsem za evropske kupce, čeprav ga bodo prodajali tudi v Ameriki. Tokrat bo celo ameriška različica s povsem enakimi tehničnimi značilnostmi kot evropska.

Zunanjost CT 200h malce preseneti. Na prvi pogled je avtomobil precej večji, kot je v resnici. Z dolžino 4, 32 metra je sicer za devet centimetrov daljši od tekmeca BMW 1, pa tudi za tri centimetre od A3, številni drugi iz nižjega srednjega razreda (na primer Mazda 3 ali Astra) pa so daljši. Japonski oblikovalci so z novostjo poskušali najti nadaljevanje družinske linije, pristopa, ki ga imenujejo L-finesse, a se CT 200h zdi precej bolj konservativno oblikovan kot na primer večji IS. Samosvoja rešitev zadnjega dela, z zadnjim steklom, ki se od prtljažnega pokrova nadaljuje še v boka avtomobila, malo spominja na zadnjega neuspešnega Seatovega Toleda. S kolesi na skrajnih koncih karoserije pa zadovoljuje videz bolj dinamičnega avtomobila.

Oblikovanje notranjosti daje videz značilnega japonskega poigravanja potrebnih gumbov in nepotrebnega slogovnega prijema na zgornjem delu armaturne plošče. Nekoliko preveč oddaljen zaslon s kontrolnimi in navigacijskimi funkcijami je pogrezljiv. Merilniki navdušijo s svojo jasnostjo in zamenljivostjo merjenega (odvisno od načina vožnje se na zaslonu pojavljajo različni podatki). Všečna je tudi sredinska konzola, čeprav je v prvem trenutku voznik malce zmeden glede uporabe prestavne ročice (nima položaja N).

Zraven nje je tudi vrtljivi gumb za izbiro načina vožnje, kot dodatek temu je še poseben gumb za vklop izključno električnega pogona. Notranjost navduši zaradi vtisa kakovosti, ki ga naredi na uporabnika, tudi sedežni položaj voznika in sopotnika je zelo primeren, nizek, sedeža pa dajeta obilo stranske podpore. Prostora za kolena zadaj je presenetljivo veliko, tudi prtljažnik je pravšnji, z možnostjo povečanja s preprostim preklapljanjem naslonjala.

Pravzaprav CT 200h na prvi pogled sploh ne razkrije, da za njegov pogon skrbi hibridni pogon. Toyotine več kot desetletne izkušnje s hibridnimi avtomobili so pripomogle, da gre zares za zgledno zasnovo. Pod motorni pokrov so spravili ves pogonski sistem, torej 1, 8-litrski bencinski motor in 650-voltni sinhronski elektromotor. Akumulatorski del je pod prtljažnikom, nad zadnjo premo, tako da je tudi porazdelitev teže zadovoljiva, a zaradi obilo tehnike spredaj vseeno 60 : 40. Motor je v izhodišču izposojen iz Priusa, a s povsem spremenjeno zasnovo sesalnih kanalov in z nekaterimi perifernimi sistemi in deli.

Glede moči in zmogljivosti lahko teoretično (s 'študijem' tehničnih podatkov) o zadovoljivosti govorimo samo v povezavi s hkratnim upoštevanjem gospodarnosti in okoljske vzdržnosti. A vozni vtis o zmogljivostih je presenetljivo zadovoljiv, s svojimi različnimi načini delovanja (programi na izbiro so: eko, normal, šport) ter dodatno možnostjo kratkotrajne vožnje, izključno z električnim motorjem (do 45 km/h in do 2 km dosega) se CT 200h izkaže tudi kot avtomobil za stroge mestne zahteve (kjer te veljajo). Doseganje največje hitrosti ali izrabljanje celotne razpoložljive moči je seveda mogoče le v načinu šport, tudi z dodatnim turbom, povečano napetostjo v elektromotorju. Tedaj se spremenita tudi trdota obračanja volanskega obroča in način delovanja elektronike glede stabiliziranja v ovinkih ali prenosa moči na cesto. Takrat tudi poraba goriva občutno zraste.

Ta je precej manjša v načinu eko, ki pa pri običajni uporabi avtomobila, predvsem v mestu in na navadnih cestah, prav nič ne vpliva na zadovoljstvo pri vožnji. Moči za nenadno pospeševanje je vedno dovolj, pospeški so povsem zadovoljivi, nekoliko pa najbrž preseneča največja hitrost 'le' 180 km. A legalno se za njeno doseganje tako in tako lahko potegujemo le na nemških avtocestah …

Tisto, kar pri Lexusu CT 200h preseneti, je sposobnost dinamične vožnje brez večjega naprezanja. Že tretji rod Priusa je postregel z zadovoljivo in zanesljivo lego na cesti ter s primernim voznim udobjem. Oboje še bolj velja za CT 200h. Predvsem z lego na cesti smo bili lahko pri prvi vožnji zelo zadovoljni, presenetljivo dobro pa je tudi požiranje najrazličnejših cestnih neravnin. Še največ težav (kot tudi vsem drugim avtomobilom) je med preizkusom povzročala najnovejša francoska iznajdba za upočasnjevanje prometa, umetni jarki v asfaltu.

Celo pri vožnji čez ležeče policaje in majhne neravnine je Lexus vreden svojega poslanstva – udobja. Drugo, kar še spada k temu, je seveda hrup avtomobila, ki se zares izkaže po svojem nasprotju: da ga skoraj ni. Pretanjeno uho marsikaterega voznika bo večinoma zmotil le linearen zvok bencinskega motorja ob hitrejšem pospeševanju, ko brezstopenjski menjalnik motor zadržuje v stalnih vrtljajih in spreminja prenos na pogonska kolesa. Drugače pa se motor komaj sliši, skoraj neslišno vožnjo pa pri večji hitrosti motita le šum vetra ob karoseriji (malenkostno) in hrup bolj ali manj hrapavega asfalta izpod koles.

K temu precej pripomoreta tudi zgradbena in vzvojna trdnost avtomobilske školjke, kjer so ob večjem številu zvarov nove rekordne rezultate dosegli tudi z uporabo dveh prečnih blažilnikov, ki skrbita za dušenje vibracij karoserije. Nameščena sta eden spredaj kot povezava med zgornjima pritrditvenima mestoma vzmetnih nog in drugi zadaj v pomožnem okviru zadnje preme.

CT 200h je namenjen kupcem, ki bi s selitvijo iz večjih premijskih avtomobilov radi ohranili vse tisto, česar so bili navajeni doslej. Lexusove sanje so pravzaprav mlajši kupci, ki se doslej za to znamko niso preveč zanimali. S stalnim spreminjanjem družbenih vrednot, usmerjenostjo k okoljski zavednosti, skrbjo za manjše onesnaževanje s svojim ravnanjem in vsem podobnim, kar spada v tak način družbenega pristopa, bo CT 200h zagotovo zadovoljil.

Ugled nekoga, ki se vozi z avtomobilom, ki v okolje med prevoženim kilometrom izpusti zgolj 89 gramov CO2, se lahko dvigne. CT 200h je za kupce, ki se ukvarjajo s takšnimi vprašanji. Če jih je tudi v Sloveniji kaj, si bodo tega Lexusa lahko privoščili od prihodnjega februarja. No, naročili ga bodo lahko že prej, le da bodo tedaj k nam prišli prvi avtomobili iz japonske Toyotine tovarne v Kjušu, kjer so pred dvema letoma postavili poseben obrat za izdelavo izključno Lexusovih hibridnih avtomobilov – z zaposlenimi, ki ves čas ustvarjajo najboljšo kakovost, za katero Lexus po vsem svetu prejema številne nagrade.

Lexus CT 200h

motor (zasnova): hibrid: 4-valjni, vrstni, bencinski; stalen sinhronski elektro

gibna prostornina (cm? ): 1.798

največja moč (kW/KM pri 1/min): 73/99 pri 5.200; 60/82; skupaj 100/136

največji navor (Nm pri 1/min): 142 pri 4.000; 207

menjalnik, pogon: CVT, spredaj

prednja prema: posamični obesi, vzmetni nogi, trikotni vodili, stabilizator

zadnja prema: večvodilna prema, vijačni vzmeti, blažilnika, stabilizator

medosna razdalja (mm): 2.600

dolžina × širina × višina (mm): 4.320 x 1.765 x 1.430

prtljažnik (l): 375/985

masa praznega vozila (kg): 1.370

največja hitrost (km/h): 180

pospešek 0–100 km/h (s): 10, 3

poraba goriva po ECE, mešan cikel (l/100 km): 3, 8

izpusti CO2 (g/km): 89

Tomaž Porekar, foto: tovarna

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del