Do kakega kilometra za volanom BMW i8 navadnim smrtnikom ni prav lahko priti, a tisti ljubitelji športnikov, ki so ga že preizkusili in pred tem niso bili ljubitelji električnih avtomobilov, imajo zdaj pozitivno izkušnjo.
Okej, i8 ni električni avto, je priključni hibrid, a vendar: njegov električni doseg bo zadoščal za večino uporabnikov, če ga bodo lahko med uporabami polnili. Glede na njegovo ceno (pri nas nekaj več kot 130 tisočakov) pa je jasno, da ni namenjen ravno vsakomur – kar hkrati tudi pomeni, da bodo lahko lastniki poskrbeli za polnjenje.
In zakaj bi bil tako poseben? Odgovor je preprost: vendarle ostaja tisto, kar bi tak avto moral tudi biti, torej športnik, zato ne žrtvuje športnih zmogljivosti in počutja, vsakdanje uporabnosti, hkrati pa je lahko zelo ekološki. Doslej takšnih avtomobilov nismo bili ravno vajeni, tudi med bolj povprečnimi modeli ne – je pa res, da se tudi pri za 100 tisočakov nižjih cenah stvari spreminjajo na podoben način.
Model i8 je prvi BMW-jev priključni hibrid, kupe s sedeži 2 + 2, ki kljub masi baterij, zaradi katerih se lahko na elektriko vozi do 35 kilometrov (realno pozimi tam okoli 25), tehta vsega 1.405 kilogramov. Razlog so potniška celica iz plastike, ojačane z ogljikovimi vlakni (CFRP), bogata uporaba aluminija in majhen ter lahek, a zmogljiv bencinski motor.
Motor, 1,5-litrski trivaljnik, s pomočjo turbinskega puhala razvije kar 231 'konjev' in 250 njutonmetrov navora, kar je dovolj za 4,4-sekundni pospešek do sto kilometrov na uro, hkrati pa je normna poraba vsega 2,5 litra za sto prevoženih kilometrov. Motor(ček) je pravi biser: odziven, živahen, in ko voznik prestavno ročico šeststopenjskega samodejnega menjalnika porine v položaj sport, tudi primerno športnega glasu, s pokanjem iz izpuha vred. Tu so pri BMW-ju dokazali, da majhno ne pomeni neopazno.
Bencinski motor seveda poganja zadnja kolesa, prednja pa prek dvostopenjskega menjalnika 131-'konjski' elektromotor (ta zmore 250 Nm navora). Skupna sistemska moč BMW i8 je tako kar 362 'konjev'. Baterije so litij-ionske, tekočinsko hlajene in imajo pet kilovatnih ur neto zmogljivosti (skupna je 7,1 kWh, a avto porablja le 5 kWh, ostanek je namenjen varovanju zdravja baterije).
V normalnem načinu vožnje (pa naj bo to Comfort ali še bolj varčni ECO Pro, kjer so zmogljivosti avtomobila nekoliko manjše) se i8 do hitrosti približno 70 kilometrov na uro vozi le na elektriko (razen če voznik od njega zahteva močno pospeševanje, v tem primeru se vklopi tudi bencinski motor), nad to hitrostjo pa ga po potrebi poganja elektromotor, bencinski motor ali oba skupaj (a je bencinski motor večinoma prižgan, razen kadar voznik vozi z enakomerno hitrostjo ali jo zmanjšuje). V načinu Sport bencinski motor vedno deluje, elektromotor pa skrbi predvsem za čim boljše zmogljivosti (hkrati pa se tudi poveča moč regeneracije energije), v električnem načinu delovanja (eDrive) pa do 120 kilometrov na uro deluje le elektromotor. Ob tem ni prav nič počasen: pospešek do sto kilometrov na uro tudi v tem načinu ostaja pod 10 sekundami!
Seveda i8 lahko deluje tudi tako, da ohranja napolnjenost baterij, in ko je oprijem slab, ne le z elektromotorjem pomaga pri lažjemu prenosu moči na podlago, ampak tudi obratno ‒ če avto ugotovi, da v električnem načinu prednja kolesa nimajo dovolj oprijema, da bi se premaknil, se vklopi bencinski motor in poskrbi, da avto poskusijo pognati vsa štiri kolesa.
Električni doseg? Uradno do 35 kilometrov, zdaj ob zimskih temperaturah in z zimskimi gumami okoli 25. Poraba? Uradno 2,1 litra bencina na sto kilometrov (plus 11,9 kWh električne energije, kar je podatek, ki ga sicer v uradnih podatkih o porabi le stežka najdete, o čemer pišemo v uvodniku te revije), takole na hitro, po prvih kilometrih pa lahko zapišemo, da jo bo tudi ob težki desni nogi težko spraviti čez osem ... Polnjenje? i8 ne pozna hitrega polnjenja, najhitreje se bo dalo napolnil v približno dveh urah iz domače polnilne postaje oziroma pol ure več iz navadne vtičnice s 16-ampersko varovalko (torej 3,6 kilovata moči). Če bi imel na primer vgrajen 11- ali 22-kilovatni polnilnik, bi lahko izkoristil množico (hitrih) polnilnih postaj z izmeničnim tokom in se na njih napolnil v četrt ali pol ure – a vgrajeni polnilnik pomeni dodatno maso in v tem primeru so se pri BMW-ju odločili v korist lahkosti, in ne hitrosti polnjenja. Majhno maso so dosegli tudi tako, da so baterije, pogonski sklop, podvozje in zmečkljive cone iz aluminija, potniška celica pa iz plastike, ojačane z ogljikovimi vlakni (CFRP). V BMW-ju temu konceptu pravijo LifeDrive: Life za potniško celico, Drive za pogonsko tehniko. Prav na področju proizvodnje CFRP (in tudi ostanka avtomobila) so dosegli precej prihrankov pri ekologiji: poraba vode je za 70, poraba energije (večino jo v vetrni elektrarni pridelajo sami) pa za 50 odstotkov manjša.
Da se na cesti za i8 obrne skoraj vsak mimoidoči, glede na njegovo obliko niti ni presenetljivo. Ta je seveda posledica iskanja čim boljših zmogljivosti (tudi glede lege na cesti) in čim nižje porabe. Vrata se odpirajo navzgor, kar pomeni nekaj plezanja čez precej široka praga. Sedi se udobno (meja za to je okoli 190 centimetrov višine), merilniki so digitalni (barvni LCD-zaslon) in ravno prav futuristični, zadaj sta dva res zasilna sedeža in nekaj malega prtljažnika (za en letalski kovček, denimo).
BMW i8 ima 20-palčna platišča, a gume (zaradi čim nižje porabe, seveda) niso zelo široke: spredaj 215/45 R20 zadaj 245/40 R20. Ker je masa avtomobila majhna (1.490 kilogramov), težišče pa le 460 milimetrov od tal, izbira gum ni presenetljiva. In tudi z zimskimi gumami se je izkazalo, da je izbira dobra: i8 je lahko vodljiv, natančen, zabaven in presenetljivo nezahteven pri hitri vožnji. Na spolzki podlagi se lahko spremeni v stroj za bočno drsenje, na suhem asfaltu nagrajuje vstopanje v ovinek z natančno odmerjeno hitrostjo in nato ostro pospeševanje proti izhodu. Ja, tu se lahko kosa z večino športnikov svojega razreda. Le občutki so zelo, zelo drugačni.
In kako je videti pospeševanje do 100 km/h s polno močjo in le na elektriko? Oglejte si video.
Besedilo: Dušan Lukič, foto: BMW
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem