Vozili smo: Fiat Panda 4×4

1. 12. 2012
Deli

Štirikolesno gnana je bila lahko že Panda prve generacije. In druge, seveda, tudi. Trem generacijam in skoraj 30 letom zlahka rečemo tradicija.

Panda 4×4 je mogoče s to generacijo še bolj napredovala kot običajna Panda. Ker se gre čisto pravega terenca, lahko začnemo kar pri terenskih kotih; namerili so ji menda 'boljše', kot jih imata Qashqai in Countryman. Ni odveč tudi podatek o odzivnosti sredinske sklopke (in posledično štirikolesnega pogona) – ta znaša le desetinko sekunde. In tudi zato je njen štirikolesni pogon sposoben sodelovati s (serijskim) stabilizacijskim sistemom, ko je treba hipno poskrbeti za stabilnejšo lego v ovinku na spolzki podlagi. Takrat namreč štirikolesni pogon aktivno sodeluje pri stabilizaciji vozila, govorimo pa seveda tudi o povsem običajnih cestah, kar pove, da je ta Panda, čeprav v veliki meri terenec, tudi varen in uporaben cestni avtomobil. Pri Fiatu mu zato pravijo mestni SUV.

V primerjavi s prejšnjo generacijo ima močno izboljšano podvozje skupaj z volanom za več udobja in manj tresljajev. Na izjemno neprijetni podlagi se je Panda 4×4 na svoji krstni vožnji izkazala odlično – sploh za njeno majhnost, ki je v osnovi slabo izhodišče za notranje udobje. Je pa ob tem različica 4×4 v primerjavi s prejšnjo krepko napredovala tudi s svojimi zmogljivostmi.

Sicer pa je tehnika v teoriji enaka kot prej: še vedno sta v osnovi gnani prednji kolesi, ko pa se zavrtita hitreje kot zadnji (torej pri zdrsu), elektronsko nadzorovana sredinska sklopa priklopi še zadnji kolesni par. Pri poslabšanih razmerah pomaga še serijska elektronska zapora sredinske sklopke (ročno priklopljiva in delujoča do 50 kilometrov na uro), za dokaz njenih skrajnih terenskih zmogljivosti pa bi na prvi vožnji morali prisesti k njihovim profesionalnim voznikom. Nismo vprašali, ali so na voljo tudi bodočim kupcem.

Ta znak bo v 2025 obogatel: njegovo življenje se bo korenito spremenilo

Na voljo je z dvema poznanima motorjema in bencinskemu so dodali eno prestavo. Zaradi boljšega nadzora pri počasni terenski vožnji so jo postavili pod sedanjo prvo. Lahko bi jo tudi dizelskemu, a nad peto – zaradi zmanjšanja vrtljajev pri večjih hitrostih. Ima pa različica 4×4 še nekaj sprememb; gre za dodatne žepe in barve znotraj, zunaj pa tudi dve novi barvi in seveda učinkovitejše zaščite, zaradi česar sta drugačna odbijača. In za vse Pande odslej ponujajo tudi sistem samodejnega zaviranja, delujočega do 30 kilometrov na uro.

Zaradi dvignjenega trebuha in gum profila M+S je 4×4 (za 54 milimetrov) višja od običajne Pande, zaradi dodatnih ojačitev karoserije pa tudi daljša (33 mm) in širša (29 mm). Preobrazba v terenca ni terjala prostorskega davka v prtljažniku, ampak davek pri zmogljivostih, porabi in seveda ceni. A brez tega zaradi fizike ne gre. Tudi tradicija tu ne pomaga.

Cene

V Italiji veljajo naslednje cene: EasyPower 12.790 evrov, Natural Power 14.790, Trekking 14.490 in 4×4 15.990 evrov. Osnovni model Pande 1.2 8v Pop stane pri njih 10.200 €.

Terenski koti

Panda 4×4 se lahko približa strmini 21 stopinj, prehodni kot znaša 20, izstopni pa 36 stopinj (Trekking ima le za spoznanje slabše vrednosti). Trebuh je v primerjavi z običajno Pando dvignjen za 47 milimetrov (in je 150 do 160 milimetrov od tal, odvisno od motorja), vstop zraka za motor pa je kar 700 milimetrov visoko. Dovoljen bočni nagib znaša 55 odstotkov, možen pa je vzpon po 70-odstotnem klancu. Gib koles znaša kar 240 milimetrov.

Trekking, EasyPower, Natural Power

Za tiste, ki simpatizirajo s Pando 4×4, pa takšnega pogona ne potrebujejo, je na voljo Trekking, ki je v vsem na las podobna 4×4. Pravzaprav se – poleg pogona – od nje razlikuje le v podrobnostih, kot so kolesna platišča in manj zaščite trebuha, ima pa njej prilagojen Traction+ s funkcijo elektronske zapore prednjega diferenciala.

Na stisnjen metan delujoča Natural Power, zanimiva predvsem za Italijo, prevozi do 340 kilometrov z 10 evri (12 evrov stane polna posoda za gorivo), izpust CO2 pa znaša le 86 gramov na kilometer. Preklop med gorivoma (bencin in metan) je povsem samodejen in nezaznaven.

EasyPower deluje na utekočinjen naftni plin ali na bencin (torej tudi za naš trg privlačna možnost), pravijo pa, da zmore prevoziti razdaljo od Torina do Barcelone brez vmesnega polnjenja. Plinski domet zunaj mest naj bi bil do 350 kilometrov, kljub zaostritvi izpušnih norm za plinske pogone pa takšna Panda izpolnjuje pogoje Euro5.

Besedilo in foto: Vinko Kernc

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem