Mijau? He, he, nikakor. Ravno nasprotno!
XKR-S! Tale zverina rjove. Ampak če rečem rjove, potem mislim, da resnično rjove. Spredaj je pod pokrovom osemvaljnik iz lahke kovine, z natančno vodenim neposrednim vbrizgom goriva, z dvojno prilagodljivostjo kota zasuka odmičnih gredi in z mehanskim puhalom, predvsem pa z ustrezno zamišljenim izpušnim sistemom, ki se zadaj konča z dvema cevema, postavljenima nekako vsaka na svoji tretjini zadka.
Tako zložena motorna mehanika da na testni mizi čudoviti krivulji; obe, torej tista za navor in ona za moč, imata svoji največji vrednosti raztegnjeni prek večjega območja vrtljajev, in kar je še posebno lepo – med obema ravnima deloma krivulj je zelo ozko področje vrtljajev, le 500! Kar spet pomeni, da prav te krivulje obljubljajo brezskrbno življenje od najmanj 2.000 pa vse do 7.000 vrtljajev ročične gredi v minuti.
Pritisk na gumb požene stroj, ki daje od prvega trenutka vedeti, da ni ne eko rekorder, ne kak ponižen hibrid in še najmanj kak greenpeaceovski elektromobil. Zverina. Zverina, ki uboga veščega krotilca in ki požira velike kose svežega mesa, da bi bila zadovoljna.
Zaspana, komaj zbujena zahteva potrpežljivost, da bi bila nekaj kasneje pripravljena divjati. Ni težko; kazalček merilnika vrtljajev je lahko le malce nad številko 1.000, pa bo tudi v četrti ali celo peti prestavi motor vlekel, ne da bi dajal občutek, da trpi. Nežno in počasi, dokler se ne ogreje. Potem počasi stopnjujem tempo; ne le žival, tudi krotilec se mora ogreti na delovno temperaturo.
Stopnjevanje tempa ne pomeni le dvigovanje vrtljajev pretikanja, ampak tudi postopno preklapljanje k bolj dinamičnim nastavitvam mehanike. Pretikanje s tem postaja hitrejše, odločnejše in (z vmesnim plinom) bolj športno, odziv na stopalko plina bolj neposreden, elektronsko vodenje zapore diferenciala vse bolj dirkaško in podvozje vse bolj togo. Če tudi bič v rokah ravno prav poka, je pravi čas za rokenrol. Kako čudovito poka iz izpušnih cevi ...
V modelno leto 2012 stopa tudi XKR-S oblikovno osvežen, tako zunaj kot znotraj. A ta argument se menda prodaja pri avtomobilih za 'rajo'. Okej, morda, a le morda, tudi pri Jaguarju XK. Če pa je XKR in poleg tega še S, ga prodaja že to samo po sebi. Če slučajno ne zaleže, je skoraj zagotovo dovolj že pritisk na gumb za zagon. Če bi jaz prodajal kupcu XKR-S-a in ta še po zagonu stroja ne bi pritisnil na gumb kemičnega svinčnika, da podpiše pogodbo, bi ga vljudno prosil, da počaka nekaj minut pred vrati salona; pripeljal bi se mimo in pred njim pretaknil iz druge v tretjo prestavo pri kakih 5.500 vrtljajih – ali (morda še raje) obratno. Če ga to ne prepriča, je najbrž medtem umrl.
Zvok tega motorja med vožnjo bi morali poslušati vsi študentje na Fakulteti za strojništvo pet minut na začetku vsake ure predmeta motorji z notranjim zgorevanjem, nič hudega pa ne bi bilo, če bi ga imel minister za okolje in prostor nastavljenega za jutranje bujenje. Amazon bi ga moral uvrstiti v CD-zbirko Najlepše motorne melodije leta 2011 ob MB SLS-u, Maseratiju GranTurismo in Ferrariju 599 GTO. In Perpetuum Jazzile naj ga uvrsti v svoj železni repertoar. Uh, kako čudovito poka iz izpušnih cevi ...
Zvok motorja je en del užitka. Drugi del je tisto, kar voznik dobiva od mehanike iz trenutka v trenutek, iz ovinka v ovinek. Volan morda ni najboljši, menjalnik ne najhitrejši in zvok ne najlepši na svetu, a govorimo le še o detajlih, o mikrometrih, osebnem okusu in človeških frustracijah. XKR-S je zverina, ki je ni pretežko krojiti. Vozite ga med 2.000 in 1.000 vrtljaji, pa bo kot Fiat 500 1.2 8V, nežen in prijazen. Z njim se niti najmanj ni težko držati mestnih hitrostnih omejitev, saj stroj ne trpi, daje pa prav toliko zvoka, da utegne vozniku, potnikom ter tudi mimoidočim, če niso zavistni, goditi. Ampak ko pa 'zahodiš'!! Uau. Kako krasno poka iz izpušnih cevi ...
Recimo, da smo na drugi strani. Tam, kjer smo dosegli ravnovesje meja ceste, avtomobila in samega sebe. Morda takrat ni dobro imeti sopotnika s slabim želodcem. XKR-S prosi za divjo vožnjo in zdi se, da se počuti zelo dobro, saj noben kos mehanike ne daje slutiti, da bi ječal in prosil milosti. Niti pri surovi športni vožnji blizu fizikalnih meja. Še zavoram se ni posrečilo pregreti se na cesti.
Pri Jaguarju pravijo, da se XKR-S odlično znajde tudi na dirkališču. Skromni štirje krogi na stezi Algarve so bili sicer uživaški, a premalo, da bi povsem potrdili njihove navedbe. Jim gre pa verjeti – vsaj na podlagi prevoženih dobrih sto kilometrov na skoraj povsem prazni južnoportugalski cesti z neštetimi ovinki in prekriti z asfaltom, ki se v soncu močno lesketa. Vrhunski oprijem in enako dober občutek stika gume in asfalta.
Od druge do pete prestave, s polnim plinom do ovinka pa močno zaviranje in znova od začetka. Menjalnik, čeravno samodejni, je bliskovito hiter in brezhiben. Ročici za pretikanje sta 'le' za volanom (leva dol, desna gor), morda malce prekratki, a se človek hitro navadi, dajeta pa odličen občutek vklopa prestave. V najbolj športnem položaju mehanike pretika navzdol z izdatnim vmesnim plinom. In kar je najlepše in česar danes ne slišimo prav pogosto – pri odvzetem plinu tako srh zbujajoče poka iz izpušnih cevi ...
XKR-S je bil nesporna zvezda tega dogodka, ni bil pa edini. Za tiste, ki zase mislijo, da so bolj uglajeni uporabniki luksuznih vozil, v Coventryju ponujajo limuzino XJ. Štiri vrata, veliko prostora. A tudi tem dajejo možnost krotenja takšnega osemvaljnika, le da ima nekaj manjšo moč kot XKR-S, pravzaprav je motor v XJ Supersportu povsem enako naravnan kot v kupeju XKR. In tudi v njem se ta motor pri srednjih in višjih vrtljajih oglaša s suverenim zvokom, globokim, a hkrati rezkim, morda nekoliko manj surovo dirkaškim kot v XKR-S, prav toliko, da galantnost limuzine ni preveč okrnjena.
Tudi njega smo na kratko zapeljali na stezi Algarve, a se, jasno, z XKR-S ne more kosati. Zadnje zračno vzmetenje, dolga karoserija (v našem primeru celo s podaljšanim medosjem), manj športen volan (vključujoč tudi gume z večjim presekom) ter strogo nadzirana hitrost vožnje po dirkališču niso pričarali prav veliko zabave, je pa vseeno jasno, da je lahko XJ Supersport hitra, izjemno hitra limuzina. Njenih 510 'konj' je glavno jamstvo za to.
Tudi XJ SS med vožnjo renči in poka iz izpuha. Skupaj z XKR-S sta mačji par, ki nikoli ne zamijavka. Njuno renčanje nevešče morda res ustraši in odbija, ampak če je krotilec pravi, je lahko vsak prevoženi meter uživaški, da se dvigujejo dlake in znojijo dlani. Grrrrrr!
besedilo: Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc