Octavii, A3, Teteju, Leonu ter tudi Toledu smo nekoč rekli variacije na temo 'Golf'.
Primerjava v marsičem še vedno drži, le da so variacije danes izdatnejše.
Kdor se zagleda v Evoqua, ga v fazi nakupa njegova velikost zanima le zaradi domače garaže. Ko pa gledate novega Toleda in ko slišite za njegovo (predvideno) ceno 12 tisoč evrov, vas zagotovo med prvimi zanima njegova velikost.
Z metrom v roki je to slabe štiri metre in pol dolžine, kar je več kot vse tri generacije Toledov do danes in je že kar lepa dolžina. Navsezadnje je tudi medosje precejšnje (2,6 metra), oboje pa neposredno namiguje, da bi utegnil biti Toledo znotraj kar privlačno prostoren. In tudi je. Do neke mere spominja na Škodo Superb, saj je v novem Toledu za prednjima sedežema kolenskega prostora več kot v večini avtomobilov spodnjega srednjega razreda – da bo bolj razumljivo: v Méganu, Golfu in podobnih.
Pri Seatu so malce bolj potihoma povedali, da si novi Toledo deli platformo le s Škodinim Rapidom, da torej ne gre za preprost prevzem neke razširjene koncernske platforme, ampak za namenski projekt. Zakaj prav s Škodo, je jasno – ker bodo s Toledom polnili kapacitete Škodine češke proizvodne linije. Bolj zanimivo že v splošnem, še posebno pa ob navedenih merskih dejstvih Toleda pa je, da platforma zanj(u) ni popolnoma nova, ampak precej diši po – Fabijini!
Drugo, kar je pri novem Toledu prav tako pomembno, je, da je v četrto karoserijsko podoben prvemu iz leta 1991: da je klasičnega videza, torej da je 'triprostorska' limuzina, a z vrati na zadku namesto (za limuzine) običajnega pokrova prtljažnika. To mu seveda dviguje uporabnost zaradi prikladnosti dostopa, poleg tega pa ima na zadnji šipi brisalnik in pod vrati ogromen, kar 550-litrski in še (na račun zložljivega naslonjala zadnje klopi) podaljšljiv prtljažnik.
Zunanjost tega Toleda je pravo nasprotje večine današnjih oblikovalskih šol, saj prevladujejo preproste poteze ter po večini ravne površine, med seboj ločene z na videz ostrimi robovi. A vseeno deluje skladno in očesu prijetno. V notranjosti lahko pričakujete precej manj opreme kot pri avtomobilih z značko matičnega koncerna, enako natančnost zasnove in izdelave, podobno puste poteze, a na otip precej manj prijetne materiale. Pohvale zaslužita še ergonomija od položaja za volanom do upravljanja stikal in počutje v dobrih, mersko prikladno odmerjenih sedežih.
Motorji za Toleda so – z izjemo osnovnega – sodobni z neposrednim vbrizgom ter s prisilnim polnjenjem (TSI in TDI), ki – zlasti z varčnim paketom Ecomotive – dosegajo ugodne normne vrednosti porabe in izpustov. V tabeli zapisani druščini strojev se bo prihodnje leto pridružil še en TDI. Menjalniki so večinoma petstopenjski ročni, a lahkotno krotljivi, pogon pa je seveda le prednji. Za tako velik avtomobil je zadnja (poltoga) prema nekoliko preprosta, kar se občuti pri vožnji čez grbine ali jame, sicer pa je vodljivost odlična, lega na cesti pa zanesljiva.
Če so predvidevanja, da se bo v Evropi v prihodnjih letih opazno povečalo povpraševanje po avtomobilih te velikosti in takšne karoserijske zasnove, bo Toledo nedvomno eden resnejših igralcev na trgu. Res pa je tudi, da bo koncern PSA tudi v kratkem na trg poslal po en podoben avtomobil vsake od obeh blagovnih znamk.
Je pa Toledo, gledano s filozofsko tehničnega pogleda o zasnovi, še en dokaz, da dobivajo variacije na isto temo v avtomobilizmu nove razsežnosti, kar kaže na to, da tudi tehnikom, ki skrbijo za raznolikost na podlagi ekonomskih zahtev strategov, (še) ni zmanjkalo idej. Variacijam zatorej ni odklenkalo, ampak so se še okrepile. In to tudi v korist kupcev.
Besedilo in foto: VK
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem