Superb v novi generaciji prihaja na slovenske ceste že naslednji mesec. Prej kot napovedano torej - in kaj prinaša nova generacija češke admiralske ladje? Kakšni so prvi občutki za volanom najbolj pričakovanih pogonskih kombinacij? Sprva seveda za Combij ... limuzina šele sledi.
Res so v Mlada Boleslav zelo ponosni na svoj novi model, ne le zaradi tega, ker se prodajne številke Superba vseskozi dvigujejo in so zadnjo, tretjo generacijo doslej prodali v skoraj 870.000 primerkih, ampak tudi zato, ker uvaja Superb nekaj imenitnih inovacij - tako tehnoloških, uporabnih in oblikovnih.
Uspeh na trgu pomeni tudi, da je Superb našel pot v četrto generacijo, medtem ko je polovica konkurentov že opustila 'bitko' v segmentu velikih limuzin in/ali kombijev (izginili so na primer Ford Mondeo, Renaultov Talisman, Opel Insignia ,...). Segment sicer upada, toda to še ne pomeni, da zanj ni povpraševanja - in pri Škodi so zato še vedno ostali pri ponudbi kombija in limuzine, ki sicer prihaja malce kasenje (sestrski Passat je na primer ostal pri modelu z 'nahrbtnikom').
Pri nas celo malce prej od napovedi
In ko sem že pri tem - proizvodnja model Combi se je pričela s koncem lanskega leta, limuzinski model bodo ravno pričeli izdelovati (čeprav so ceniki za oba modela že na voljo), v zadnjem četrtletju pa načrtujejo še začetek proizvodnje za bolj dinamični Sportline. Za Combi je pričetek prodaje načrtovan za april, seveda ne za vse kombinacije motorjev in opreme. Seveda pa bosta na voljo oba vstopna motorja (med drugim) - tako na bencinski in dizelski strani.
In še nekaj tehnikalij ...
Nova generacija je prodobila štiri centimetre v dolžino, medosna razdalje je ostala enaka, toda inženirji so vendarle našli še kar nekaj prostora za izboljševe. Tako je na primer že tako darežljivo odmerjen prtljažnik pridobil še 30 litrov in meri zdaj spoštljivih 690 litrov (še nekaj milimetrov so pa dodali tu in tam v notranjosti). Pogonskih opcij je več kot dovolj - pri Škodi se pohvalijo, da je na voljo šest učinkovitih pogonskih sklopov, med njimi tudi priključni hibrid nove generacije. Motor 1.5 TSI v kombinaciji z električnim motorjem zagotavlja sistemsko moč 150 kW (204 KM) in zdaj ponuja električni doseg več kot 100 kilometrov po ciklu WLTP (pravijo, da bi lahko dosegel preko 120 km, sicer seveda identičen Passatovi šibkejši verziji). Poleg tega je 1.5 TSI opremljen z blagohibridno tehnologijo (1,5 eTSI, 110 kW). Seveda sta zraven še dva močenjša bencinska motorja (150 in 195 kW/204 in 265 KM) in dva dizelska agregata (110 in 142 kW /150 in 193 KM) Njuni najmočnejši različici (195 kW/265 KM in 142 kW/193 KM) sta opremljeni s štirikolesnim pogonom. In seveda - ročni menjalnik odpade, na voljo je le še sedemstsopenjski DSG (šest pri PHEV modelu).
DCC Plus - skoraj nujno ...
Novi, zmogljivejši dinamični nadzor podvozja z dvema ventiloma (DCC Plus) združuje udobje in vozno dinamiko (kar 15 možnih stopenj nastavitve odzivanja blažilcev), medtem ko matrični žarometi LED druge generacije zagotavljajo še boljšo osvetlitev ceste. Oba sistema sta prvič na voljo pri Superbu.
Ne glede na dolžino, ki se zdaj že spogleduje s petimi metri in kombijevsko ali karavansko slihueto, je vstopni motor vendarle prostroninsko na pogled skromen 1,5 litrski TSi, ki mu pri delu pomaga hibridni sklop zagonskega alternatorja, ki preko jermena pomaga pri pospeševanju, hkrati pa učinoviteje regenerira. Na obalni cesti med Lizbono in slikovitim Cascaisem, kjer je poteklala prva predstavitev, je bil miren in skoraj osupljivo tih štirivaljnik zadovoljen s kakšnimi šestimi litri in pol, avtocestne ravnine ravno tako premaguje zgledno, rekel bi, da je z nekaj zmernosti mogoče brez težav voziti pod osmimi litri. Sicer pa s pomočjo desetih kilovatov e-motorja tudi spodobno pospešuje, z menjalnikom se dobro razume, ... Bolj bistveno - sistem DCC ponuja res zgledno raven udobja (vredno doplačila), sistem vrtljivih stikal, ki jim je moč spreminjati namembnost s pritiskom (tudi za vozne programe in posledino DCC), se mi zdi simpatična in originalna rešitev.
TDI - skoraj ne bo šlo brez
Za malo bolj zahtevne, predsem pa tiste voznike, ki računajo na dolge avtocestne kilometre, bo vendar najboljša izbira TDI, predvsem s svojim prepričljivim navorom, ki ga je dovolj že pod dva tisoč vrtljaji. Da je dizel seveda noče in verjetno tudi ne želi čisto prikriti, nad dva tisočl vrtljaji spodobno sune, kakšno desetinko bolj odločen zagon v funkciji start-stop sem sicer pričakoval, ... mestna gneča Lizbone ni najbolj idealen teren zanj, toda na odprti cesti in avtocesti zablesti z mirnim tekom in porabo, ki se lahko z zmernim voznikom spusti tudi pod šest litrov. Pri tem ne morem mimo dobro pridušene notranjosti, minimalnega vetrnega piša (aerodinamka je na primer boljša za 15 odstotkov glede na predhodnika) in seveda vrhunskih sedežev - če se boste le odločili za tiste s certifikatom AGR (ali celo masažo).
Ob tem je treba reči še, da je prvih nekaj kilometrov zavite regionalke tudi podvozje novega Superba opravilo z odliko, prednja os ponuja dober oprijem in je zgledno odzivna, tudi v bolj zaprtih zavojih se Superb zavoljo bolj neposrednega krmlnega mehanizma in urejenega podvozja zdi manjši in lažji, ja, tudi lahkotnejši, kot zares je (čeprav je za svojo veliksot pravzaprav res elegantno vitek).
Preberite še:
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"