»Zaščitni ukrepi, kot je uvedba dodatnih uvoznih tarif, nam ne pomagajo povečati konkurenčnosti na mednarodnih trgih«
Predsednik uprave BMW-ja je kritičen do dodatnih uvoznih tarif, ki jih Evropska Unija namerava uvesti na uvoz kitajskih avtomobilov. Evropska komisija je namreč pred časom sporočila, da je pripravljena na uvedbo dodatnih dajatev na uvoz kitajskih električnih avtomobilov.
S tem naj bi vozila iz kitajskega uvoza postala manj dostopna, posledično pa bi bila evropska avtomobilska industrija lahko bolj konkurenčna. Omenjene dajatve naj bi prešle v veljavo julija, a se želijo pri komisiji do takrat o uvedbi le teh pogovoriti še s kitajskimi predstavniki.
Najvišji znesek dodatnih dajatev bo dosegel do 38,1 odstotka, dajatve pa ne bodo poenotene za vsa kitajska podjetja. Komisija razmišlja o tarifi v višini 38,1 odstotka za lastnika MG SAIC, ki v Evropi žanje odlične rezultate v prodaji, pa 20 odstotkov za Geely in 17,4 odstotka za BYD.
Stopnja dajatev
Komisija bo za podjetja, ki so sodelovala v protisubvencijski preiskavi uporabila stopnjo 21 odstotka, za tista, za katera trdi, da niso, pa 38,1 odstotka. Carine bi lahko uvedli celo za ameriško Teslo, ki bi v končni fazi lahko prejela individualno izračunano tarifno stopnjo. Nove dajatve bodo pridružene obstoječim 10-odstotnim carinam EU – to pomeni, da bodo podjetja z dajatvijo v višini 38,1 odstotka na koncu plačala 48,1-odstotno dajatev na svoja električna vozila, izvožena v Evropo.
Nekaj podobnega so pred časom že uvedle ZDA, ki naj bi na ta način želele zaščititi domači trg pred navalom poceni kitajskih električnih avtomobilov. Administracija Joeja Bidna je uvedla do 100-odstotne uvozne carine. Peking se je doslej odzval s carinami na uvoz avtomobilov iz ZDA (z večjo prostornino motorja), kar bo prizadelo tudi evropske proizvajalce avtomobilov, saj zmogljive športne terence v ZDA izdelujeta tudi BMW in Mercedes-Benz.
V BMW-ju kritični
Odločitev Evropske komisije pa med evropskimi proizvajalci avtomobilov ni naletela na dobre odzive. Predsednik uprave BMW-ja Oliver Zipse je tako ostro nasprotoval omenjenim tarifam, saj bo poteza po njegovih besedah izzvala povračilne ukrepe.
"Carine niso dobra rešitev," je odločitev komisije komentiral Zipse. Po njegovem mnenju odločitev komisija škodi evropskim podjetjem in interesom, saj bi utegnila sprožiti spiralo medsebojnih ukrepov, ki bi na koncu vodila v izolacijo: "Zaščitni ukrepi, kot je uvedba dodatnih uvoznih tarif, nam ne pomagajo povečati konkurenčnosti na mednarodnih trgih."
Evropska avtomobilska industrija je od kitajske odvisna precej bolj kot ameriška. Številna podjetja svoje avtomobile namreč izdelujejo na Kitajskem in jih nato uvažajo na staro celino, med njimi naj bi bila tudi Volvo, BMW, Dacia itd. Lani so iz Kitajske v Evropo uvozili približno 300.000 električnih avtomobilov, od tega skoraj 100.000 avtomobilov znamke Tesla. Ostalo so si razdelile kitajske in evropske znamke, predvsem BMW.
Zato več strokovnjakov opozarja, da bi lahko bili povračilni ukrepi Pekinga uničujoči za evropsko avtomobilsko industrijo. Po drugi strani se kitajski velikani precej lažje kosajo z dajatvami in carinami. Za primer; skupina Rhodium namreč trdi, da bi morale evropske tarife doseči raven do 50 %, da bi resnično upočasnile kitajske proizvajalce pri širitvi v Evropo.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?