Vsak padec je bil povsem nadzorovan z namenom poustvarjanja točno določenih posledic.
Preizkusni trki so sestavni del snovanja novih avtomobilov. To pomeni, da predstavljajo avtomobili, ki jih uniči konzorcij EuroNCAP le manjši delež vseh vozil, ki jih proizvajalci sami razbijejo med razvojem novih tehnologij ali modelov. Vsak takšen trk je tudi skrbno zabeležen z različnimi senzorji in kamerami (velik delež testov sicer danes predstavljajo računalniške simulacije) ter v nadzorovanem okolju. To pa posledično ne zajema ravno metanja novih avtomobilov z višine 30 metrov.
A vendar so se prav tega lotili pri Volvu. Švedski avtomobilski proizvajalec je namreč pred dnevi pripravil prav zanimivo reševalno vajo, v sklopu katere so želeli poustvariti najhujšo prometno nesrečo, ki si jo lahko predstavljamo. To pomeni, da so želeli poustvariti situacijo, v kateri avtomobil z veliko hitrostjo trešči v tovorno vozilo ali obratno. V vsakem primeru reševalci ob prihodu na kraj nesreče pričakujejo kritično poškodovane potnike.
V takšnih situacijah je naloga reševalcev, da poškodovane potnike s pomočjo posebnega orodja (med drugim tudi jaws of life, klešč življenja) rešijo iz razbtin in najkasneje v roku ene ure od nesreče prepeljejo v bolnišnico. In prav švedski reševalci so eni izmed dolgoletnih partnerjev znamke Volvo, s katerimi podjetje sodeluje pri izboljšanju varnosti na cestah in posledično zmanjševanju smrtnih žrtev.
Reševanje 'žrtev' iz razbitih vozil – nekatera vozila so iz dvigala spustili tudi večkrat – je bilo zato več kot dobrodošel dogodek tudi za reševalce, ki so bili pravzaprav pobudniki akcije. Ti namreč svoje veščine običajno preverjajo na vozilih, starejših od 20 let, ki so običajno precej manj trdni, hkrati pa tudi nimajo vseh varnostnih pripomočkov, kot sodobni avtomobili. Sicer pa bodo izsledki padcev koristili tudi dolgoročno. Pri Volvu namreč načrtujejo izdelavo obsežnega poročila, ki bo nato prosto dostopno reševalcem po svetu in tako pomagalo v primeru prometnih nesreč tudi v prihodnje.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?