Zgodovina: De Tomaso - italijanska avtomobilska znamka argentinskega porekla

Avtomobilska industrija je po večini doma v vseh večjih evropskih državah, ZDA in na Japonskem. Na splošno gledano vsi avtomobil, ki jih srečujemo na cestah, izhajajo iz omenjenih držav, seveda pa so tu tudi izjeme, ne nazadnje iz Južne Koreje prihajata Kia in Hyundai, iz Malezije Proton in tako naprej. A pozornost bomo danes namenili neki drugi znamki iz države, ki je verjetno najbolj znana po nogometu: Argentini. A južnoameriška država je na drugi strani dom precej eksotične znamke, katere avtomobilov pravzaprav tudi pri nas še nismo preizkusili: De Tomaso.

No, če smo natančni, Argentina ni domovina omenjene znamke, ampak le njenega ustanovitelja Alejandra De Tomase, ki pa je bil na svojo domovino tako ponosen, da je njeno zastavo z belo črto na modri podlagi vključil v logotip podjetja. Zastava je v njem postavljena pokončno, na njej pa leži – tako se zdi – stilizirana črka T, a gre pravzaprav za oznako, ki so jo doma uporabljali za označevanje goveda. Znamka kot taka je sicer italijanska, njena domovina pa je italijansko mesto Modena.

Alejandro De Tomaso se je rodil 2. julija leta 1928 v Buenos Airesu. Oče Antonio je bil politik italijanskega rodu, mati pa potomka ene izmed najbolj spoštovanih in najbogatejših družin v Argentini, saj so si lastili velik ranč. Tega je po poroki z njegovo materjo vodil Antonio, ko pa je slednji umrl, je Alejandro še kot najstnik prevzel njegovo vlogo in sam vodil ranč.

Zaradi politike izgnan

Očetu pa je Alejandro sledil tudi kar se tiče udejstvovanja v politiki, le da se je sam bolj kot ne gibal v podzemlju. Bil je namreč velik nasprotnik predsednika Juana Dominga Perona; leta 1955 je tako sodeloval pri državnem udaru, ki pa na njegovo žalost ni bil uspešen. Kazen je bila huda. De Tomaso je bil prisiljen opustiti aktivnosti v politiki, poleg tega je bil obsojen tudi na dosmrtno izgnanstvo iz domovine.

A še preden je bil De Tomaso obsojen na izgnanstvo, je začel kazati navdušenje nad avtomobili. Leta 1954 je tako prvič nastopil na tisoč kilometrov dolgi dirki okrog Buenos Airesa, naslednje leto pa je na omenjeni preizkušnji tudi slavil, in to z dirkalnikom proizvajalca Maserati. Ko je torej leta 1955 zapustil domovino, se je napotil proti Italiji, kjer je v Bologni dobil mesto testnega dirkača v ekipi OSCA, ekipi, katere lastnika sta bila brata Maserati.

Čeprav je bilo delo po njegovem okusu, pa je De Tomasa v vedno bolj slabo voljo spravljalo pomanjkanje svobode in omejitve lastnikom moštva OSCA, zaradi česar je leta 1958 to tudi zapustil in začel eksperimentirati z lastnimi enosedežnimi dirkalniki za najrazličnejše serije. Imel je srečo. Vozila s sredinsko nameščenimi motorji so se izkazala kot izredno zmogljiva in dobro vodljiva, zaradi česar je premožnih strank, predvsem iz ZDA, kar deževalo. Novo podjetje je bilo ustanovljeno v Modeni, dobilo pa je ime De Tomaso.

A medtem ko je De Tomaso izdeloval odlične enosedežne dirkalnike v nižjih kategorijah in seriji Indy, mu v formuli 1 ni uspelo narediti preboja. Vanjo je namreč vstopil leta 1961, izstopil pa (zaradi pomanjkanja rezultatov) le dve leti pozneje. Čez slabih deset let se je v serijo sicer vrnil, sprva z dobrimi rezultati, nato pa se je na peti dirki sezone za veliko nagrado Nizozemske smrtno ponesrečil dirkač Piers Courage. Ekipa je sezono sicer nadaljevala z različnimi drugimi dirkači, a rezultatov ni bilo, zato je še pred koncem sezone sledil njen razpad.

Naveza s Fordom

V vmesnem obdobju pa je De Tomaso začel tudi izdelovati športne avtomobile in že s prvim, leta 1963 predstavljenim kabrioletom Vallelunga po zaslugi inovativne šasije požel zanimanje širše javnosti. Uspehi so začeli deževati. Na eni strani na dirkališčih – avtomobilske dirke so bile De Tomasu vedno izredno pomembne – na drugi pa na trgu športnih avtomobilov. Leta 1965 se je De Tomaso povezal z oblikovalcem in članom oblikovalskega studia Ghia, Giorgettom Giugiarom. Rezultat: De Tomaso Mangusta. Zanimiva je ob tem odločitev, da se je De Tomaso že od začetka izdelave Manguste odločil za vgradnjo motorja proizvajalca Ford.

Kmalu po predstavitvi uspešne Manguste je sledil nakup delavnic Ghia in Vignale, ki pa v njegovi lasti nista bili prav dolgo časa. De Tomaso je v njih začel proizvodnjo novega modela, izdelanega po naročilu Forda, Pantera, prav Ford pa je nato leta 1972 obe delavnici prevzel sam. A to nikakor ni pomenilo problemov v Modeni. Ne nazadnje je Argentinec kupnino porabil za nakup dveh italijanskih znamk, Benelli in Maserati, ki ga je od umirajočega Citroena odkupil leta 1975, nato pa je sledil še Inocenti.

Problemi pa so začeli nastajati drugje in so kot pri številnih drugih znamkah povezani z naftno krizo sredi 70. let. Le leto dni po naročilu Pantere in zgolj 6.100 izdelanih primerkih je Ford prekinil sodelovanje z De Tomasom. Znamka je sicer nadaljevala njeno proizvodnjo, pa tudi proizvodnjo drugih modelov, a so bili rezultati iz leta v leto slabši. Kalvarija je trajala vse do leta 1993, ko je po hudi kapi Alejandro De Tomaso zaključil njeno proizvodnjo. Podjetje je sicer naslednjih 10 let poskušalo priti nazaj na pota stare slave, toda brez uspeha. Novih modelov ni bilo več (leta 1996 predstavljen koncept Biguà, ki naj bi bil rešitelj znamke, je sprva prevzelo podjetje Qvale in ga poimenovalo Mangusta, pozneje pa v popolnoma drugačni karoserijski podobi MG in ga poimenoval XPower SV), nekoč veličastne znamke pa je bila po smrti njenega ustanovitelja leta 2003 razprodana po delih.

Ponovno vstajenje?

Po uradni likvidaciji leta 2003 so leta različni podjetniki izvedli več poskusov oživitve znamke De Tomaso, nekaterim je celo uspelo predstaviti prototipe novih vozil, a vse brez uspeha. Prav na začetku tega tedna pa je na dan prišla novica, da je od 19. oktobra znamka De Tomaso uradno registrirana v Veliki Britaniji, med drugim naj bi bila dejavna na področju avtomobilizma. Upajmo, da to pomeni vrnitev italijanske avtomobilske znamke argentinskega porekla.

Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?